
Boitšhidullo bja Mohuta wa Mmele ke mokgwa wo o feletšego wa go itšhidulla wo o rulagantšwego go hlokomela mehuta ye e itšego ya mmele, go godiša bokgoni bja kaonafatšo ya mmele le mehola ya maphelo. E loketše batho ka bomong bao ba nyakago mokgwa wo o hlamilwego kudu wa go swanelega, ba ela hloko sebopego sa bona sa mmele sa moswananoši le metabolism. Go tsenela boitšhidullo bjo go ka thuša go dira gore dipoelo di šome gabotse, go kgothaletša taolo e šomago ya boima bja mmele le go godiša matla a mmele ka kakaretšo le go feto-fetoga le maemo, go dira gore e be e kgahlišago go bao ba ikemišeditšego leeto la go itšhidulla leo le lebantšwego kudu le leo le šomago gabotse.
Ee, bao ba thomago ruri ba ka thoma ka ditlwaetšo tša Mohuta wa Mmele. Le ge go le bjalo, go bohlokwa go kwešiša gore mmele wa motho yo mongwe le yo mongwe o a ikgethile gomme mehuta ya mmele ye e fapanego e ka arabela ka go fapana mehuta ye e itšego ya ditšhišinyo. Bakeng sa bao ba thomago, gantši go kgothaletšwa go thoma ka mokgwa o leka-lekanego wa go itšhidulla wo o akaretšago motswako wa mediro ya pelo le methapo, tlwaetšo ya matla le go itšhidulla ka go feto-fetoga le maemo. Thoma ka matla a bofefo go ya go a magareng gomme ganyenyane-ganyenyane o oketšege ge tekanyo ya gago ya go swanelega e kaonefala. Gape ke kgopolo e botse go boledišana le setsebi sa go itšhidulla goba motlwaetši wa motho ka noši yo a ka neago tlhahlo yeo e theilwego mohuta wa mmele wa gago, maemo a go swanelega le dipakane tša motho ka noši. Gopola gore selo sa bohlokwa kudu ke go theetša mmele wa gago gomme o tšwele pele ka lebelo la gago. Go itšhidulla ka mehla, dijo tše di leka-lekanego le go khutša ka mo go lekanego ke senotlelo sa bophelo bjo bobotse, go sa šetšwe mohuta wa mmele wa gago.